Kornati 1996 - 25.6.1996

Torek, 25.6.1996

Krapanj, Primošten, marina Primošten,

Tradicionalni jutranji sprehod me je popeljal na vrtove za vasjo Krapanj. Otok je izredno skrbno obdelan.   Na vsaki parceli je bila kaka ženica v črnem, ki je v jutranjem hladu obdelovala svoj vrt ali vinograd, kar je pomenilo, da je tista parcela blokirana - “out of business”. Kar nekaj časa sem iskal prijeten miren kotiček za treniranje počepov, zato je bila kriza že blizu. Iz sprehoda sem  prešel v hitro hojo, nato v  navidezno lahkoten tek. Vsak nadaljni korak je bil riskanten in bi lahko postal usoden, zato sem počepnil  med oljkami takoj na robu vasi, kamor ni segel pogled nobene od vrtnaric. Kako malo je včasih potrebno za  popolno osrečitev bitja, ki se imenuje človek!

 Ko sem se vrnil na barko in serviral jutranjo kavico, so se s podobnimi problemi pričeli ubadati tudi drugi  člani moštva. Ker ni bilo druge rešitve, je Bac odločil, da se odpeljemo malo izven luke na odprto morje, počistimo barko in opravimo “formalnosti”. Ko smo se zasidrali, sta Bac in Jure mirno odplavala in opravila svoje, Slavku pa se nikakor ni dalo navsezgodaj kopati. Tako je vrgel v vodo čoln in skušal priti na odrešilno obalo. Po 15 minutah mučenja z napol praznim čolnom in prekratkim veslom je nekako pričofotal na obalo, nato pa takoj počepnil. Kljub temu, da je bil od barke oddaljen kakih 100 metrov, so se dobro videle izbuljene oči in napete žilice na obrazu. Napor pri pritiskanju je moral biti nečloveški! Ko smo pomili še barko in dokončali jutranjo toaleto z Imperatorjem vred, smo se vrnili v luko Krapanj. 

Barba  Ćiro nam je prinesel ribe že navsezgodaj zjutraj in Jure jih je takoj očistil. Ribiči so ujeli samo ugorje - bilo jih je kake 4 kile.  Lotili smo se kuhanja brodeta. Jure je narezal ugorje na primerne kose,  Milan in Slobodan sta olupila in narezala krompir, s Slavkom sva nalupila in narezala čebulo, česen, paradižnik.  Ko je bil krompir v kosih kuhan, smo ga  dobro polovico vsuli v skledo, dodali nekaj masla in 3 žlice grumpov (ocvirki po koroško) ter dobro premešali. Zadeva je bila tako dobra, da je šest žlic v trenutku strgalo po dnu prazne sklede. Nato je Slavko skuhal še brodet iz ugorjev. Kljub temu, da smo se dobro podložili, ga nismo mogli v celoti pospraviti. Orjaška posoda pa je kar dva dni zavzemala ves prostor na štedilničku na naši barki.  Štedilnik je odlična pogruntavščina. Pritrjen je samo z dvema vijakoma na zgornjem delu, spodnji del pa prosto binglja. Zaradi tega tudi pri večjih valovih posoda ostaja v vodoravnem položaju in je nevarnost politja z vročo vodo ali hrano precej manjša.  Tudi rešetke na plošči so pomične, tako da jih lahko prilagodiš obsegu posode. Izredno racionalno so izdelane tudi različne luknje za shranjevanje prtljage. Predali v omarici imajo zobe, ki preprečujejo, da bi se ob nagibu vsebina predala stresla na tla. Barka je polna drobnih bistrih idej!

Po prekratki siesti smo ob 17.22 izpluli proti  pristanišču v Primoštenu, kamor smo pripluli  ob  19.15.  Bac je po svoji navadi  spretno pristal, vzvratno, tesno med Koro in drugo že parkirano ribiško barko na desni. S pomola nas je ves čas opazovala gruča otrok in tudi skiper Jože s svojim pomočnikom, skiperjem - pripravnikom Metodom. Vsi skupaj so komentirali naš manever in nam solili pamet. Bac se ni dal motiti in pristanek kljub temu izpeljal brezhibno. Na pomolu je nekdo dal otrokom, ki so se tam igrali, steklenico ledenega čaja. Takoj se je med njimi vnel srdit prepir, ki se je končal z izbitim zobom najmanjšega med njimi.  Za potolažitev sem mu dal paket žvečilnega gumija. Takoj je postal glavni v družbi in vsi otroci so se vsuli za njim. Spominjali so me na čredo kokoši, ko ena od njih najde črva, ostale pa ji ga skušajo vzeti.

Na trgu pred pristanišèem smo v glavnem vsi  nabavili razglednice in pisali domov. Na pošto jih jasno nismo oddali, bi bilo preveč enostavno. Jure ni hotel kupovati kartic, češ da jih bo nabavil šele v Telaščici - kakšna naivnost! Odšli smo v oštarijo, ki je ponujala poleg piva tudi mizo za biljard. Odigrali smo dvoboj: Slobodan in Bojan proti Juretu in Gustiju, seveda za rundo pira. Najbolje je v prvi partiji  igral Slobodan, ki je odločil prvi set. V drugi partiji je s presenetljivimi udarci v seriji presenetil Gusti, ki je tako prevesil drugo tekmo v njuno korist. V odločilni tekmi je prišlo do pat pozicije, saj je bila črna krogla tako tesno pred napačno luknjo, da je ni bilo mogoče izvleči. Tekmo je odločil Jure z nespretnim udarcem - avtogolom, s katerim je potopil črno kroglo. To je napravil  kar zadnji trenutek, kajti Bac je že priganjal naprej.  Ob 20.41 smo izpluli iz pristanišča Primošten in se ob 21.37 že privezali v marini Primošten.

V marini smo postanek izkoristili za dolitje vode v rezervoarja na obeh barkah in za kopanje pod toplo vodo. Tudi  intimni prostori  marine, označeni z 0-0, so doživeli precejšen obisk in neprikrito hvaležnost mornarjev z obeh bark. Zanimivo je bilo, da smo s seboj prinesli guganje z barke. Kar nekajkrat sem moral umiriti zibanje stene  z naslonom na eno ali drugo stran.  

Pozno zvečer smo na pomolu organizirali skok v daljavo z mesta. Nesporno je  zmagal Jure, za drugo mesto pa sta se trdo udarila Metod in Slobodan. Po mnenju nekaterih  je bil daljši Slobodan, po mnenju Metoda pa on. Za četrto mesto sva se borila z Gustijem, ostali kandidati so bili precej zadaj (po grobi oceni kakih 50 metrov - stali so namreč pred barko, s pirom v roki). Pavli zaradi nezazdravljene poškodbe ni mogel sodelovati, uradna diagnoza ladijskega vrača je bila: nategnjene mišice na desni roki,  od pretiravanja s pirom prejšnjega dne.

Nato smo igrali pepčka z dvema lovilcema žoge. Vsake dve minuti je žoga letela v morje, vendar jo je Jure s svojimi dolgimi nogami nekako uspeval izvleči brez kopanja.  Ko se je nabralo veè kandidatov, smo se pomerili še v nogometu. Skupaj smo zaigrali Jure, Bojan, Slobodan proti 4 članom posadke Kore, ki jih je odločno vodil Marjan. Zaradi številčne premoči je  posadka Kore valila napad za napadom proti vratom Castorja, vendar jim ni uspelo zabiti gola. Po trdi in brezkompromisni igri se je tekma končala z rezultatom 1:0 za posadko Castorja.  Edini gol je dosegel Slobodan, ki so ga navdušeni gledalci takoj po tekmi počastili s pirom. Spali smo na privezu v marini Primošten.